Prehranske vlaknine imajo močno funkcijo vpijanja vode, sposobnost vpijanja vode v-topnih prehranskih vlaknin pa je znatno višja kot v-netopnih prehranskih vlaknin. Ko hrana s prehranskimi vlakninami vstopi v človeški prebavni trakt, lahko absorbira vodo in se razširi v želodcu ter tvori visoko{3}}viskozen sol ali gel, kar ima za posledico občutek sitosti in zmanjša vnos hrane ter lahko poveča peristaltiko prebavil in s tem zavira hranila. Hitrost difuzije v črevesju preprečuje, da bi se hrana s prebavnimi encimi popolnoma razgradila in se še naprej premika v spodnji del črevesja. Posledično se poveča pogostost, volumen in hitrost odvajanja blata, zmanjša se pritisk v črevesju, s čimer se zmanjšajo črevesne bolezni, kot so zaprtje in hemoroidi. In tako dalje. Če torej v prehrani zaužijemo dovolj prehranskih vlaknin, lahko črevesne bolezni učinkovito preprečimo. Hkrati lahko prehranske vlaknine povečajo sitost v želodcu, zmanjšajo vnos hrane in zmanjšajo stopnjo absorpcije maščob v tankem črevesu.
